LOVSKO KINOLOŠKO DRUŠTVO MARIBOR: TRADICIJA IN PONOS ŠTAJERSKE LOVSKE KINOLOGIJE, VZREJE IN ŠOLANJA PSOV, VODNIKOV IN SODNIKOV
nekdanji znak LKD Maribor
——————————————————————————————————————–
Štajerski lovski kinologi so pisali zanimivo zgodovino, ki je celo omenjena v nekaterih strokovnih publikacjah, izdanih na prelomu 19. in 20. stoletja v okviru nekdanje avstro-ogrske monarhije – Trdna podpora ustanovitvi slovenske lovske (in kinološke) organizacije leta 1907, pri kateri je vneto sodeloval štajerski kinolog Dragotin Klobučar, sicer tesni sodelavec dr. Ivana Lovrenčiča, nestorja slovenskega lovstva in lovske kinologije.
—————————————————————————————————————-
Kljub temu, da (še) nimamo napisane zgodovine lovske kinoloije na obmojču zdajšnje Lovske zveze Marior oz. širšega štajerskega in koroškega območja, ki je bilo nekoč organizirano v enotni Zvezi lovskh družin Maribor, imamo dovolj pisnih virio, ki potrjujejo delovno vnemo kinologov iz tega območja. Začenši z delovanjem v Društvu ljubiteljev pričarjev in v drugih pasemkih organizacijah. V vseh kasejših desetletjih vse do danes so se aktivno zavzemale za avtonomijo in strokovno veljavo lovske kinologije, v kateri so posamezniki pustili globoke sledi in se trajno zapisali v lovsko-kinološko zgodovino[1]. Ta je bila pestra in kot pravi zdajšnji predsednik LKD Maribor Zdravko Brezovšek, so večkrat naleteli na ovire, ki pa so jih znali odpraviti vedno dokazali, da so imeli prav. Sicer pa tudi on meni, da je razvoj lovske kinlogije tesno prepleten z dogajanjem v krovni lovski organizaciji, torej v Lovski zvezi Slovenij. Še več, v marsičem je bila celo odvisna od naklonjensti ali nenaklonjenosti njenih vodilnih mož..
Zaradi neučinkovitosti takratnih pasemskih organizacij v začetku 70-tih let minulega stoeltja in njihove nepripravljenosti, da bi ustanavljale podružnice, s katerimi bi se približale ljudem na terenu, se je med lovskimi in kinološkimi strokovnjaki porodila ideja o novi teritorialni organiziranosti slovenske kinologije, ki je bila izglasovana na skupščini LZS 10. junija 1977, čeprav je bila načelno sprejeta že prej. Zgledovala se je po učinkoviti organiziranosti zveze klubov, ki je bila organizirana po teritorialnem načelu v upravnem delu in po načelu strokovnih (po pasmah in šolanju psov) komisij, njen poglavitni cilj pa je bil povsem poenotiti kinologijo in ji dati organizacijske možnosti za hitrejši razvoj tudi na področju dotakratnh pasemskih organizacij, ki so do tedaj obvladovale predvsem lovsko kinologijo. Sdobnejša in učinkovitejša (in v zvezi klubov preizkušena) oblika organiziranosti je sprva naletela na srdit odpor nekaterih funkcionarjev tedanjih pasemskih organizacij lovskih psov, kar je oviralo njeno uveljavitev. Toda na omenjeni skupščini LZS je večina glasovala za dokončno reorganizacijo in po vsej Sloveniji se je začelo ustanavljanje teritorialnih kinoloških društev za lovske (LKD) in športne pse (KD). Pasemske organizacije pa so zamenjale državne (pred osamosvojitvijo republiške) vzrejne komisije.
Ustanova skupščina LKD Maribor 8.junija 1979
V dvorani Hidromontaže Maribor[2] so se štajerski in koroški lovski kinologi zbrali na ustanovni skupščini LKD 8. junija 1979 leta. Predsednik inicitivnega odbora za sklic ustanovne skupščine je bil Edvard (Edi) Osrajnik. Poleg delegatov se je ustanovne skupščine udeležil tudi predsednik Kinološke zveze Slovenije Poldne Maček. Iz ohranjenega zapisnika v arhivu LKD maribor, katerega zgledno vodi zdajšnji tanik LKD ing. Božidar Kunej je razvidno, da je bil delovni predsednik ustanovne skupščine Karel Ingolič iz LD Polskava, namestnik Edvard (Edi) Osrajnik iz LD Orlica in član Ivan Ačko.Zapisnik je vodila tajnica LD Marior Cvetka Kovačič, njegova overovitelja pa sta bila Rado Cajnko in Ivan Caf, oba člana LD Pobrežje. V verifikacijski komisiji so bili Alojz Fišinger, Milutin Jovanović in Jože Flajšaker. Izvolili so tudi vollno komisijo, v kateri so bili člani Ludvik Brence, Franc Auer in Anton (Tone) Selinšek.
V imenu kinološke komisije ZLD Maribor, ki je takrat zruževala tudi vse LD na območju današnje Koroške lovske zveze, je poročal Edvard (Edi) Osrajnik.Slednji je bil tudi kot veterinar in od leta 1974 veterinarski inšpektor ter nato vodja veterinarskega inšpektorata v Marbioru, še posebej angažiran na področju kinologije in se je zavzemal za njeno strokovno rast. Poročal je o uspehih kinološke komisije in nanizal vizijo razvoja bodočega samostojnega LKD Maribor. Kritičen je bil na rovaš dotedanje organiziranosti kinologije, v kateri lovci-kinologi niso meli prave veljave in niso mogli uveljaviti svojih strokovnih interesov. Prav tako niso mogli vplivati na delitev finanćnih sredstev in izvajanje strokovnega programa lovske kinologije. »Ustanovitev LKD je bila posledica tudi vmešavanje kinologov, ne lovcev (rejcev psov) v dejavnosti oziroma postopke s psi pri lovcih. Osnove sporov so bile preganjanje divjadi iz vinogradov, polj s fižolom, z vrtninami, koruzo – divji prašiči, kjer je srnjad poleg opisanega v pomladnem času, izvajala z objedanjem poganjkov na trsih v vinogradih veliko škodo. Lovci pa psov, v času nelova niso smeli uporabljati za prosto preganjanje divjadi, kar je imelo za posledice tudi osebne spore med oškodovanci in lovci..Zaradi opisanega so bili s strani oškodovanih uvedeni tudi sodni odškodninski postopki«[3]. V razpravi je sodeloval tudi predsednik skupščine ZLD Maribor Franjo Ledinek, ki je izrekel zahvalo komisiji za lovsko kinologijo in iniciativemu odboru za ustanvitev LKD Maribor[4]. Predlagal je tudi čimprejšnje sprejetje »samoupravnih aktov« v skladu s takratno veljavno zakonodajo in se zavzel za finančno ovrednoten program dela novega društva. O tem je spregovoril tudi predsednik Kinološke zveze Slovenije Polde Maček, ki je predlagal, da naj se ustanovi čim več LKD. Lahko jih je tudi 18, kolikor je bilo takrat območnih lovskih zvez. Do poletja 1979 jih je bilo ustanovljenih samo 9, mariborsko LKD je bilo ustanovljeno kot deseto.
Veliko je govoril o financiranju in načinih zagotavljanja finančnih sredstev za delovanje društev[5]. Delegati so predlagali, da bi o tem razpravljali takrat, ko bodo obravnavali finančni načrt novega društva, kar je bilo sprejeto. Ko so govorili o strokovnih temah, so posebej izpostavili problematiko stekline in ukrepe za njeno zatiranje. Edvard (Edi) Osrajnik je predstavil modele za zatiranje stekline v sosednji Avstriji, Ivan Caf pa izkušnje iz Madžarske. Oba sta menila, da bibila modela uporabna tudi za slovenske razmere. Po omenjeni razpravi je bil na predlog predsedujočega Karla Ingoliča soglasno sprejet sklep, da se ustanovi Lovsko kinološko društvo Maribor s sedežem v Mariboru. To je bila dolgoročno modra odločitev in društvo je kljub vzponom in padcem opravilo dragoceno poslanstvo, ki ga opravlja še danes..
Ambiciozno vodstvo LKD Maribor je takoj začelo delati
Na ustanovni skupščini so za predsednika skupščine LKD maribor izvolili Karla Ingoliča iz Polskave[6], za podpredsednika pa Edvarda (Edija) Osrajnika iz Orlice. Za predsednika Izvršnega odbora LKD Maribor je bil izvoljen Franc Dečman iz LD Duplek, za podpredsednika pa Milutin Jovanovič iz LD Slovenska Bistrica. Tajnica LKD je postala Nada Flisar iz LD Pesnica, blagajnik pa Elšnik Jože iz LD Malečnik. V Izvršni odbor so bili izvoljeni Anton (Tone) Selinšek iz LD Polskava,, Ivan Caf iz LD Pobrežje, Jože Babič iz LD Starše, Ivan Kogelnik iz LD Libeliče in Jože Krivograd iz LD Prežihovo. V Nadzornem odboru so bili Rado Cajnko iz Pobrežja, Franc Auer iz Polskave in Anton Brodnjak iz Malečnika. V disciplinski komisiji pa so delovali Miha Černej iz Radvanja, Alojz Fišinger iz Slovenske Bistrice in Emil Ženko iz Radvanja. Namestnika članov discilinske komisije sta bila Fedor Senkovič iz Pobrežja in Jože Pesek iz Rač. Ustanovna skupščina je vse organe izvolila soglasno in nato na predlog Edvarda (Edija) Osrajnika sprejela še program dela novega LKD z začasnim finančnim načrtom, katerega je predlagal Karel Ingolič. Sprejeta je bila tudi pobuda Franja Ledineka, da je treba aktivno pristopiti k razreševanju odprtih vprašanj s Kinološko zvezo Slovenije in pripraviti novi finančni načrt v skladu z reorganizcijo, ki poteka v okviru ustanavljanja novih LKD. Društvo se je zaradi lažjega delovanja in celovitega informiranja vključlio v Kinološko zvezo Slovenije. V neokrnjeni obliki je delovalo vse do leta 2002, ko so se odcepili kinologi Koroške in ustanovili Lovsko kinološko društvo Koroške..Kljub manjšemu tritorialnemu obsegu so vsako leto izvajali bogate programe in uvajali nove vsebine.Izšolali so inštruktorje tečajev za vaje poslušnosti VP 1 in VP 2 za lovske pse. Odziv vodnikov je bil dober. Mladi psi se naučijo ubogljivosti in discipline. Izvjajajo tudi malo šolo, ki se je odlično prijela in jo kot eno od programskih novosti uspešno vodi Marjan Gselman.LKD Maribor se je odločilo, da bodo organizirali državno razstavo samo za pse lovskih pasem. Leta 2007 so v okviru sejma LOV v Gornji Radgoni pripravili prvo razstavo na sejmišču Pomurskega sejma in odtlej vsako drugo leto (sejmi so namreč organizirani bienalno) izvedejo državno razstavo za pse lovskih pasem[7].
Bogato tradicijo nadaljujejo mlajši kinologi
Za delovanje LKD Maribor zdaj skrbi 11-ćlanski Upravni odbor s svojimi delovnimi telesi, za izvedbo vseh kinoloških preizkušenj pa skrbi Strokovni svet, ki ga sestavljajo sodniki in sodniški pripravniki.Za lovsko kinologijo po LD pa skrbijo njihovi kinologi kot kinološki referenti ali predsedniki kinoloških komisij[8]. Na čelu Upravnega odbora LKD Maribor je kot predsednik izvrstni kinolog z bogatim praktičnim znanjem Zdravko Brezovšek z LD Šmartno na Pohorju, predsednik Strokovnega sveta je Anton (Tone) Selinšek iz LD Polskava, njegov podpredsednik pa Vojteh Kikl iz LD Slovenska Bistrica. Tajniške naloge opravlja Božidar Kunej iz LD Oplotnica, blagajničara pa je Vlasta Ciringer iz LD Polskava. Nadzorni odbor LKD Maribor vodi Dušan Vodopivec iz LD Ruše[9]. Med kinološkimi sodniki z visokimi referencami izstopajo: Anton (Tone) Selinšek, Milan Krajnc, Vojteh Kikl, Zdravko Brezovšek, Andej Emih in Miroslav Bauman.Sodniške vrste permanentno pomlajujejo.
LKD Maribor so od ustanovitve leta 1979 pa do danes vodili predsedniki Karel Ingolič,Borut Brezovšek,Rudi Roter,Polde Nabernik, Anton (Tone) Selinšek in aktualni predsednik Zdravko Brezovšek[10]. LKD Maribor ima urejeno spletno stran in lastni poligon z društveno brunarico na Zg. Polskavi ob glavni cesti proti Mariboru. Dejavnost LKD je bila vedno deležna velike podpore vodstev ZLD oz LZ Maribor. To velja tudi za zdajšnje vodstvo na čelu s presednikom LZ Maribor Marjanom Gselmanom.
Dr. Marjan Toš
1. Mag. Edvard Osrajnik, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev LKD Maribor
2.Karel Ingolič, prvi predsednik LKD Maribor
3. Franjo Ledinek, predsednik ZLD Maribor, ki je vneto podpiral nastanek novega LKD
4. Kinloška prireditev (telesno ocenjevanje) leta 1958 v Mariboru
[1] O nastanku LKD je v knjigi Zgodovina lovstva v mariboski okolici pisal Anton (Tone) Selinšek, ki je na kratko predstavil delo kinolgov in napisal, da je bila predhodnica Lovskega kinološkega društva Maribor kinološka komisija pri ZLD Maribor. nadaljevajun je celovito predstavl delovanje društva, a je naačno napisal letnico formalne ustanovitve. LKD je bilo namreč ustanovljeno leta 1979 in ne 1870, kot se mu je zapisalo ( prim.Zgodovina lovstva v mariborski okolici, (ur. Marjan Toš), Maribor 2016, 63). Njegovo navedbo je potrdil mag. Edvard Osrajnik, nekdanji predsednik Izvršnega odbora ZLD, ki je bil med pobudniki za ustanovitev samostojnega LKD Maribor.
[2] Njen generalni direktor je bil Tone Kropušek, ugledni mariorski lovski funkcionar, ki je vedno omogočil uporabo njihove dvorane za lovske dogodke, skupščine in posvetovanja. Med 1972 in 1984 je bil tri mandate generalni direktor Hidromontaže v Mariboru, ki je izvajalo najzahtevnejše projekte, vključno z jedrsko elektrarno. Uspešno je uveljavljal sodobne menedžerske prijeme in za uspešno vodenje podjetja leta 1983 prejel Kraigherjevo nagrado.Leta 2005 mu je Mestna občina Maribor podelila naziv častnega občana. Dejaven je bil tudi v lovski organizaciji v Mariboru in na nacionalni ravni, za kar je dobil vrsto priznanj.
[3] Pismo mag. Edvarda Osrajnika Marjanu Tošu z dne 13.9. 2022
[4] Bil je dolgoletni lovski funkcionar v LZS in LZ Maribor, predavatelj za lovske pripravnike, predsednik Izvršnega odbora Lovske zveze Maribor ter predsednik njene skupščine, ki je pokrivala področje Štajerske (brez območja Ptuja in Ormoža) in Koroške; en mandat je bil tudi podpredsednik Lovske zveze Slovenije. Bil je pobudnik povezovanja z zamejskii lovci na avstrijskem Koroškem,ki so člani Kluba prijateljev lova Celovec..
[5] Zapisnik ustanovne skupščine LKD Marbor, arhiv LKD Maribor, 2. Za pomoč se najlepše zahvaljujem sekretarju LZ Maribor Božidarju Kuneju, univ. dipl. ing. lov., sicer tudi tajniku LKD Maribor, ki vzorno vodi administracijo LKD.
[6] Karel Ingolič je bil tudi navdušen lovec in priznan kinolog. Bil je med ustanovnimi člani Lovske družine (LD) Polskava, kot dober kinolog in vzreditelj nemških kratkodlakih ptičarjev tudi član Slovenskega kinološkega društva.Bil je bil tudi družbeno aktiven. Deloval je kot občinski odbornik, vodil je okraj Slovenska Bistrica ter tvorno kot krajan in kot direktor podjetja sodeloval pri razvoju Spodnje Polskave. Že zelo mlad se je pridružil prostovoljnemu gasilskemu društvu Spodnja Polskava in bil njegov član do svoje smrti.Za požrtvovalno delo je dobil več najvišjih lovskih in kinoloških odlikovanj.Karel Ingolič je umrl 9. decembra 2015 v Slovenski Bistrici.
[7] Anton Selinšek, Lovsko kinološko društvo Maribor, v: Zgodovina lovstva v mariborski okolici(ur. Marjan Toš), Maribor 2016, 63.
[8] LKD Maribor se vsako leto dogovarja z lovskimi organizacijami iz svojega območja za pridobitev pravice uporabe določenih delov lovišča zaradi organizacije in izvedbe kinoloških prireditev. Ugotavljajo, da se danes daje lovskemu psu večji pomen kot v preteklosti, saj lovski zakon točno predpisuje s kako usposobljenim psom lahko izvajamo posamezne love. Danes je velik poudarek na pravilno izšolanem lovskem psu in te v LKD dosledno spoštujejo.
[9] www.lkd.maribor.si z dne 16.9. 2022.
[10] Podatke posredoval Zdravko Brezovšek.